Z gibanjem proti bolečini, ali je to res mogoče?

Bolečino največkrat dojemamo kot nekaj ne dobrega. Spravi nas v slabo voljo, izčrpa nam lahko zalogo energije in nas naredi manj produktivne, tudi manj prijazne do svoje okolice. Hrbet, kolena, vrat, ramena, križ, … Vsak od nas lahko poimenuje del telesa, na katerega imamo manj prijetne spomine pri soočanju z bolečino. Zelo redki so srečneži, ki se v dnevnem, tedenskem ali celo mesečnem obdobju ne srečujejo z različnimi oblikami bolečine. A vendarle je to le jezik našega telesa s katerim nam sporoča, da nekaj ni kot bi moralo biti.


Za veliko primerov nastale bolečine je vzrok ravno pomanjkanje gibanja. Naša kultura, okolica v kateri se (ne) gibamo in večinoma v sedečem položaju preživeti dnevi izpostavljajo naša telesa situacijam, na katere niso prilagojena. Posledice se kažejo kot bolečine v vratu, ramenih, hrbtu, kolkih, kolenih, … Dolgotrajnejše ignoriranje bolečine lahko vodi v resnejše zaplete, ki jih je bistveno težje odpraviti, v nekaterih primerih pa se jih sploh ne da. Sporočila, ki nam jih pošilja naše telo, je pomembno slišati in ne dovoliti egu, da tekmuje s telesom kdo je močnejši – vsako telo se lahko bori le do določene meje.


Gibanje ni vedno dobra izbira – Zaradi narave bolečine, ki jo lahko naslavljamo z gibanjem, je dobro razumeti, katere njene oblike poznamo. Kadar imamo opravka z močno akutno bolečino, ki izvira iz notranjosti kolena, lahko dodatno (ali prezgodnje) gibanje povzroči nove težave. Kadar je bolečina akutna in locirana, patoloških ali degenerativnih sprememb pa na mestu ni, nam gibanje lahko izjemno pomaga pri dolgoročni odpravi le-te. Kronično bolečino (npr. spodnji del hrbta, rama, …) je potrebno gibalno naslavljati bolj sistematično in strukturno, upoštevati pa je potrebno tudi karakterne lastnosti posameznika.

Obliki bolečine glede na obdobje nastanka

Akutna je tista, ki se zgodi nenadoma. Največkrat gre za obliko poškodbe (travme), ki je posledica trenutne situacije (npr. udarec, operacija, …). Bolečina je definirana in lahko lokacijo njenega izvora določimo. V takšnih primerih gre največkrat za poškodbo kože, fascije, ligamentov, tetiv in sklepov, ki je posledica nenadne spremembe v tkivu. Je praviloma kratkotrajna (nekaj dni do tednov) in izzveni z odpravo težave (ozdravitvijo prizadetega tkiva), ki bolečino povzroča.

Kronična se pojavi (lahko tudi zaradi udarca) v začetni fazi kot akutna. Obdobje njenega trajanja jo kasneje opredeli kot kronično – to je lahko vse od 12 tednov pa do enega leta ali več. Medtem ko na akutno bolečino gledamo kot simptom (nas opozarja na težavo in se bo pri odpravi težave bolečina umaknila sama), se kronično bolečino obravnava kot bolezensko stanje (bolečina predstavlja resnejšo težavo in je potrebno z zdravljenjem med drugim naslavljati tudi bolečino samo). Kronična bolečina se lahko na istem mestu pojavlja tudi v obdobjih, ko skoraj dokončno izgine za nekaj dni in se nato ponovno pojavi.

Opredelitev bolečine glede na lokacijo

  • Somatska – bolečina v koži, pod kožo, mišice, vezi, tetive, sklepi …
  • Visceralna – za namene prispevka manj pomembna, gre za bolečino v notranjih organih.
  • Prenesena – bolečina na enem delu telesa je posledica situacije na drugem delu telesa (npr. težave s pljuči se pogosto kažejo kot boleč zadnji del prsnega koša).
  • Projicirana – gre za draženje živčnih vlaken na enem mestu, bolečina pa se pojavi na mestu, ki ga določen živec oživčuje (npr. pri diskus herniji v vratnem delu hrbtenice se draži živec roke in se posledica kaže kot bolečina v rami, komolcu, zapestju, prstih ali celo celi roki, ali išias kot bolečina v celi nogi in/ali stopalu, ki je lahko posledica draženja živca v ledvenem delu hrbtenice ali kolku).

Bolečina je v nemalo primerih nekaj, kar nas pri gibanju ustavi. Zato je potrebna pravočasna obravnava pri zdravniku, fizioterapevtu etc., saj nam pravočasno diagosticiranje lahko izredno veliko pripomore k učinkovitemu reševanju težave oziroma prepreči napačno reševanje problematike. Z velikimi očmi bi pogledali, če bi vam zapisali številko naših varovancev, ki so se po poškodbi želeli ustaviti in ohromiti svoje telo, kar pa bi bilo popolnoma napačno ravnanje. Tako smo uspešno rešili kar nekaj prijetnih zgodb in to ravno z gibanjem, pravilnim gibanjem!