Sedimo. Jasno. Ni človeka, ki ne bi presedel vsaj dela svojega dneva. Raziskave kažejo celo več – ljudje naj bi presedeli okvirno 5-7h v Evropi do 8 – 12 ur v ZDA in Kanadi. Bi nas moralo to skrbeti in bi bilo dobro ukrepati ali pa smo lahko mirni in nadaljujemo s treniranjem za svetovne prvake v sedenju?
Ljudje dojemamo gibanje kot premikanje telesa, udov ali delov udov. Torej, če se »premikam«, se gibam. Po takšni definiciji bi stanje na mestu, sedenje in ležanje predstavljali ne gibajočega se človeka. V trenutku, ko bi naredili korak naprej ali dvignili roko v sedečem položaju, bi se gibali. Pa je to zadovoljiva definicija, ki nam omogoča dovolj razumevanja, zakaj telovadba (torej gibanje) v sedečem položaju ne bo pripomogla pri gibanju brez bolečine v stoječem položaju? Pa saj se v obeh primerih GIBAM.
Vrnimo se nazaj v osnovno šolo, kjer so nas naučili, da je osnovni gradnik vsakega živega bitja celica. Celice so kot pridni delavci, ki se imajo kdaj zares fino (se »razmnožujejo«), večino časa pa opravljajo svoje delo, kakršno koli že to je. Nikoli pa niso na miru. Ves čas se gibljejo, prestavljajo, oblikujejo.
Prav je, da izhajamo iz osnov. Tako ugotovimo, da nikoli nismo zares pri miru. Naše telo je vedno v GIBANJU. Takšno funkcioniranje telesu omogoča konstantno prilagajanje na okolico v kateri se nahaja – zato nas nekaj časa pri sedenju postrani ne boli nič, ko telesu zmanjka »moči«, pa začutimo utrujenost in prestavimo položaj. Iz enakega razloga nas ožuli čevelj oziroma se čevelj.
Takšno razumevanje poskusimo prenesti na sedenje in naš trening sedenja.
____________________________________________________________________________________________________________________________
Sedenje je motorično zahtevna naloga. Telo – živčno – skeletno – mišični sistem mora tudi sede ves čas loviti ravnotežje, koordinirati mišičevje (ste kdaj utrujeni od zgolj sedenja?) in skrbeti, da med sedenjem poteka vse optimalno za trenutni položaj. Ključna besedna zveza je »optimalno za trenutni položaj« – naše telo se trudi biti najučinkovitejše v točno dotičnem položaju. Čeprav nas je skozi evolucijo sposobnost prilagajanja okolju ohranjala pri življenju (zima/poletje, več/manj gibanja, poškodbe/okrevanje), se zdi, da nam v današnjem obdobju evolucijsko življenjsko pomembna lastnost dela težave. V nekaterih primerih sedenje celo enačijo s kajenjem. Sedenje ima kup negativnih posledic (metabolične bolezni, debelost, srčno-žilne bolezni, boleče kolke, ledveni del hrbta, »trd vrat«, …) in lahko izniči precejšen del našega športnega udejstvovanja.
___________________________________________________________________________________________________________________________2
In trije kratki nasveti, ki vam bistveno razbijejo in izboljšajo dnevno rutino ?
1. Nujno sedenje in sedenje po izbiri?
Težko stojimo v avtomobilu na 20km dolgi poti v službo. Lažje pa je stati med pregledovanjem e-sporočil, branjem knjige ali gledanjem televizije, pogovorom. Torej imamo ljudje v nekaterih primerih izbiro, v katerem položaju bomo aktivnost počeli. Izberimo stanje. Ravno tako izberimo stopnice namesto dvigala.
2. V dnevno rutino vpeljite načrtovano gibanje
Ne, ne rabimo si vzeti pol ure časa. Vsaj ne naenkrat. Vzemimo si šestkrat po pet minut (okoli 5min na uro dela, nastavi si alarm v GSM, vem, da ga imaš večino časa pri sebi) in se v petih minutah dobro nadihaj, sprosti napete mišice (vrat, ramena, hrbet, kolke, aktiviraj zadnjico) in se vrni nazaj na delo. Opazuj počutje.
3, Manj treniraj, več se gibaj
Že drži, da je trening za mišično maso pomemben in si je na mišicah (večini) prijetno spočiti oči. Vendar ne zanemarite gibanja. Lahko brez težav počepnete? Pokleknete? Poberete papirček s tal, ne da bi zabolelo v »križu«? Greste v hrib IN z hriba brez bolečin v kolenih in kolkih? O tem govorim. Igrajte se z otroci, ki vas bodo naučili (ali vsaj ponovno spomnili) osnovnih gibalnih veščin. Njim so intuitivne, medtem ko mi, mi pa moramo na tečaj učenja dihanja. Ima to sploh kakšen smisel?
S temi navadami bomo vsaj omilili, če ne v nekaterih primerih celo izničili negativne učinke sedenja. In ti so pomembni. Če ne prej, takrat, ko v vrsti sedimo pri zdravniku in z bolečinami v hrbtu čakamo na slikanje z magnetno resonanco.
