Kadar govorimo o bolečini v rami ali v vratu!

Najprej nam mora biti jasno, da je vse v telesu povezano. Naš palec na nogi s čelom, mišice kolena z našimi rebri itd. Za tem nam mora biti jasno, da se zelo redke reči v telesu zgodijo od danes na jutri (razen, kadar z mezinčkom na nogi brcnemo v stol, ali pohodimo lego kocko. Tam bolečina nastane v trenutku in je prav, da jo obravnavamo drugače.).

Tako lahko iz zgornjih dveh dejstev sklenemo, da se največkrat v telesu neko problematično stanje kuha dlje časa, preden se ta manifestira v obliki bolečine. Bolečina pa se nemalokrat pokaže drugje, tj. na sekundarnem mestu. Bolečina na tem mestu je posledica kompenzacije, ki jo je kot gibalno strategijo izbralo naše telo zaradi primarne težave. Komplicirano? Verjamem. Ostanite z mano.

Rama, ramenski sklep, lopatica, vrat, kolk …

Edina trdna »stvar«, ki ramo povezuje s preostalim delom telesa sta ključnici. To sta kosti, ki potekata v levo in desno stran od vrha prsnice (oziroma zadnjega vidnega dela sapnika) vsaka proti svoji rami. Vse ostale povezave med ramo in prsnim košem (aksialnim skeletom) potekajo preko navideznih sklepov. Med ramenskim sklepom in prsnim košem ni neposrednega (s trdim tkivom) stika.


Lopatica, ki je neposredno povezana z ramenskim sklepom, ni neposredno povezana s prsnim košem.


Za boljše razumevanje primerjamo kolk in ramo. Čeprav imata kolčni in ramenski sklep precej podobnih funkcij, sta v osnovi zelo različna. Če je kolk neposredno povezan s (aksialnim) skeletom (jamica v medenici in glava stegnenice), bi si lahko ramo drznili opisati kot plavajoči sklep – na prsni koš jo pritrjuje le mehko tkivo (z izjemo ključnice, ki igra pomembno vlogo pri gibanju, ne pa toliko pri sami stabilizaciji ramenskega sklepa). V tej prispodobi velja medenica = prsni koš in stegnenica = nadlahtnica, vmes pa se je znašla še lopatica, ki v kolku nima po funkciji podobnega dela.

Vzemimo pod drobnogled lopatico, za katero zdaj že vemo, da je izjemno pomemben in velik del ramenskega sklepa. Na lopatico se prirašča 17 (!) mišic, ki skrbijo za njeno stabilizacijo in mobilizacijo. In teh 17 mišic je z drugim koncem pritrjenih še nekam drugam – vretenca prsne hrbtenice, vratne hrbtenice, ledvene hrbtenice, na lobanjo, pod čeljust (!), ključnico, prsni koš, nadlahtnico. Precej razvejana avtocesta, a ne?

Dajmo strniti zgornji sestavek v nekaj bolj prijaznih alinej:

  1. Če nas boli ramenski sklep, ali vrat, je zelo verjetno problem drugje (kadar je govora o poškodbah in/ali degenerativnih spremembah, je zgodba nekoliko drugačna, ima pa začetke v zgoraj opisanih vrsticah).
  2. Največkrat je težava v nezadostni mobilnosti lopatice in/ali prsnega koša, in nepravilni funkciji mišic, ki so nanju pritrjene.
  3. Tudi mišice prsnega koša ali spodnjega dela hrbta so neposredno povezane z gibanjem naše rame.
  4. Vse kar je povezano z lopatico, bo imelo zelo verjetno velik vpliv na gibanje vratu in s tem glave ter morebitne bolečine na tem območju.

Rešitev od najmanjšega do največjega zla, bi potekala takole:

  1. Začnite nežno do bolečine razgibavati lopatico, prsni koš in prsni del hrbtenice z rebri – vaje za mobilnost.
  2. Sproščajte kolke – predvsem sprednji del.
  3. Naučite se pravilnega dihanja – 3D dihanje.
  4. Pijte zadostne količine vode.
  5. Poravnajte oziroma dvignite naslon sedeža v avtomobilu.
  6. Sedite na koncu stola za pisalno mizo in spodvijte nogi pod stol. Ne križajte ju.
  7. Menjavajte položaj v službi – sedenje na 1001 način in stanje na 1001 način.
  8. Stojte, sedite in/ali čepite (ter menjujte položaje) med gledanjem televizije.
  9. Če po cca 3-4 tednih ni izboljšanja sledi:
    1. Ker bo skoraj gotovo bolje, se lahko lotimo osnovnih vaj za ramena. Te bodo tema drugega članka.
  10. Če pa v resnici ni čisto nič bolje, potem je zadeva zrela, da kompetentno osebo povprašate po natančnejših navodilih za delo ali mnenju. Najprej je to lahko trener oziroma kineziolog, ki mu zaupate, potem fizioterapevt. Ta bi moral še najhitreje ugotoviti, kje tiči problem in vas primerno usmeriti naprej.